Zaznavanje oblakov in senc je ena najpomembnejših nalog v analitičnih rešitvah daljinskega zaznavanja.
Če je celotna satelitska slika čista, še vedno obstaja možnost, da bo vaše polje pod oblaki/sencami. Velja tudi obratno – mnogi sistemi ne obdelujejo slik z oblaki nad 70% – čeprav lahko preostali 30% pomagajo agronomu ali kmetu, da se med sezono pravilno odloči.
Pri GeoPardu to težavo rešujemo s pomočjo več algoritmov strojnega učenja, ki delujejo z zelo visoko natančnostjo.

Na ravni celotne slike definiramo masko oblaka in masko sence, za vsak par polja in slike pa upoštevamo, kolikšen odstotek polja je prekrit z oblaki oziroma sencami oblakov.
Pri avtomatski analitiki za določeno področje posnamemo le popolnoma brezoblačne slike, kar uporabniku omogoča, da je na podlagi večletne analitike samozavesten pri sprejemanju odločitev.
Uporabnik GeoParda ima možnost ogleda in celo sam izvajati analitiko, tudi na delno oblačnih slikah.

To je lahko še vedno zelo koristno, na primer med sezono za škropljenje s spremenljivo količino sredstev za varstvo rastlin na podlagi najnovejše satelitske slike, na kateri je 10% površine polja pod oblaki. To pomeni, da bo za 90% površine polja odločitev temeljila na preverjenih podatkih.
Uporabniki GeoParda lahko preprosto preverijo izvorne slike na regionalni ravni v bližnjem infrardečem pogledu, kar pomaga ločiti jasno zemljo od oblakov in senc (glej priloženo sliko).
V uporabniškem vmesniku se filter oblaka nahaja v zgornjem meniju modula “Satelitsko spremljanje”, glejte priložene posnetke zaslona.

Upoštevajte, da se lahko podjetja za digitalno kmetijstvo še vedno soočajo s težavami pri pravilnem zaznavanju oblakov in senc. Na priloženem posnetku zaslona eno od takšnih podjetij ustvari zemljevid gnojil za virtualno resničnost na podlagi podatkov o oblakih in sencah. Napačen zemljevid torej vodi do napačnih agronomskih odločitev in na koncu do napačnih rezultatov.
GeoPard zazna oblake in sence z visoko stopnjo natančnosti in ne predlaga, da se odločite za spremenljivo hitrost na podlagi oblakov. Izvorne slike si lahko vedno ogledate v različnih pogledih in indeksih ter jih pomanjšate, da si ogledate sliko naokoli.

Ni vsaka rešitev enaka, izberite najboljše možnosti, ki so na voljo na trgu!

Kaj je zaznavanje oblakov v preciznem kmetijstvu?
Zaznavanje oblakov v preciznem kmetijstvu se nanaša na postopek prepoznavanja in spremljanja oblačnosti na kmetijskih območjih z uporabo tehnologij daljinskega zaznavanja. Oblaki lahko pomembno vplivajo na kmetijske prakse in produktivnost poljščin, zato je njihovo zaznavanje in analiza ključnega pomena za učinkovito upravljanje kmetij.
Vključuje uporabo različnih senzorjev, kot so sateliti, droni ali zemeljski instrumenti, za zajemanje slik kmetijskih polj. Ti senzorji zajemajo podatke v obliki vidne in infrardeče svetlobe, ki jo je mogoče analizirati za določitev prisotnosti in značilnosti oblakov.
Njegov glavni namen v preciznem kmetijstvu je ocena prostorske in časovne porazdelitve oblakov nad kmetijskimi območji.
Te informacije pomagajo kmetom in agronomom pri sprejemanju premišljenih odločitev glede namakanja, gnojenja, zatiranja škodljivcev in drugih kmetijskih praks. Z razumevanjem vzorcev oblačnosti lahko kmetje optimizirajo dodelitev virov in zmanjšajo tveganje za škodo na pridelkih ali zmanjšanje pridelka.
Algoritmi za zaznavanje oblakov analizirajo zajete slike, da ločijo med oblačnimi in neoblačnimi slikovnimi pikami.
Ti algoritmi uporabljajo različne tehnike, kot so pragiranje, spektralna analiza in strojno učenje, za natančno prepoznavanje in razvrščanje oblačnih formacij.
Izhod algoritmov običajno vključuje odstotek pokritosti z oblaki, klasifikacijo tipov oblakov in vzorce gibanja oblakov.
Ko so oblaki zaznani in njihove značilnosti določene, lahko kmetje te informacije uporabijo za izvajanje tehnik preciznega kmetijstva.
Na primer, če se nad določenim območjem polja zazna oblak, lahko kmetje odložijo namakanje ali uporabo pesticidov na tem območju, dokler oblak ne mine. Z usklajevanjem kmetijskih dejavnosti z gibanjem oblakov lahko kmetje optimizirajo izrabo virov in zmanjšajo nepotrebne vnose.
To je še posebej koristno v regijah z visoko oblačnostjo ali kjer se vremenski vzorci hitro spreminjajo. Z nenehnim spremljanjem oblačnosti lahko kmetje v realnem času prilagajajo svoje kmetijske prakse in jih prilagajajo trenutnim vremenskim razmeram.
Skratka, zaznavanje oblakov v preciznem kmetijstvu igra ključno vlogo pri optimizaciji kmetijskih praks in upravljanja virov. Z natančno identifikacijo in spremljanjem oblačnosti lahko kmetje sprejemajo premišljene odločitve za povečanje produktivnosti pridelkov, zmanjšanje potrate surovin in ublažitev tveganj, povezanih s spreminjajočimi se vremenskimi razmerami.
Daljinsko zaznavanje




