Kako lahko GeoPard pomaga kmetom pri prilagajanju novim predpisom EU?

Kmetijstvo je ključni sektor v Evropski uniji, ki zagotavlja prehransko varnost, zaposlovanje, varstvo okolja in razvoj podeželja. Vendar se kmetijstvo sooča tudi s številnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, nestanovitnost trga, trgovinska konkurenca in spreminjajoče se preference potrošnikov. Zato so potrebni novi predpisi, ki bodo zagotovili, da se bo kmetijstvo lahko prilagodilo tem izzivom in prispevalo k zelenemu in digitalnemu prehodu EU.

Pomen kmetijstva v Evropski uniji

Kmetijstvo ima posebno mesto v gospodarstvu, kulturi in zgodovini EU. Z več kot 40% zemljišč EU, namenjenih kmetijstvu, ima neposreden vpliv na razvoj podeželja, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zagotavljanje prehranske varnosti.

Evropsko kmetijstvo podpira več kot 22 milijonov kmetij. Leta 2022 je prispevalo približno 1,41 TP3 tone k bruto domačemu proizvodu (BDP) EU in ima ključno vlogo v agroživilski industriji, ki predstavlja skoraj 61 TP3 tone BDP EU.

Po podatkih Evropske komisije kmetijstvo in živilskopredelovalne industrije ter storitve zagotavljajo več kot 44 milijonov delovnih mest v EU, vključno z rednim delom za 20 milijonov ljudi v samem kmetijskem sektorju. .

EU je zaradi raznolikega podnebja, rodovitnih tal, tehničnih znanj kmetov in kakovosti svojih proizvodov tudi ena vodilnih svetovnih proizvajalk in izvoznic kmetijskih proizvodov. Poleg tega EU priznava, da kmetijstvo ni le gospodarska, temveč tudi družbena in kulturna dejavnost, ki oblikuje pokrajino, tradicije in identitete Evrope.

Zato EU podpira kakovost, raznolikost in promocijo svojih kmetijskih proizvodov, tako znotraj kot zunaj svojih meja. EU je vzpostavila sheme za zaščito imen in oznak proizvodov, ki imajo določeno geografsko poreklo ali tradicionalno metodo pridelave.

EU podpira tudi sodelovanje svojih kmetov in agroživilskih podjetij na sejmih, razstavah in misijah po vsem svetu. .

Potreba po kmetijskih predpisih

Vzpostavitev kmetijskih predpisov v Evropski uniji (EU) ima svoje korenine v večplastni zgodovini in vrsti medsebojno povezanih dejavnikov, ki so ustvarili nujno potrebo po regulativnem nadzoru.

Ti predpisi niso bili zasnovani v vakuumu, temveč so se razvili kot odgovor na različne zgodovinske, gospodarske, okoljske in družbene dejavnike, ki so zahtevali organiziran okvir za zagotavljanje trajnosti in blaginje evropskega kmetijstva. Nekateri skupni dejavniki, ki so sprožili razvoj predpisov, so:

1. Nujnost po drugi svetovni vojni

Prvi pomemben zagon za kmetijske predpise v EU lahko zasledimo v času po drugi svetovni vojni. Evropa, opustošena zaradi vojne in zavedajoč se pomena prehranske varnosti, si je prizadevala preprečiti lakoto in pomanjkanje, ki sta v preteklosti pestili celino. Ta nujna potreba po samozadostnosti in prehranski varnosti je bila zgodnja podlaga za razvoj kmetijskih predpisov.

2. Zagotavljanje varnosti in kakovosti hrane

Ko se je Evropa prebijala iz sence vojne, so bile v središču pozornosti skrbi glede varnosti in kakovosti hrane. Škandali in zdravstvena tveganja, povezana s ponarejenimi in kontaminiranimi živilskimi izdelki, so poudarili potrebo po strogih predpisih. Ti predpisi so bili oblikovani za zaščito potrošnikov pred zdravstvenimi tveganji zaradi nevarnih ali nekakovostnih živilskih izdelkov.

3. Integracija trga in poštena konkurenca

Širitev in integracija EU sta kmetijskemu sektorju postavili nove izzive. Nujno je bilo odpraviti razlike v kmetijskih praksah in tržnih razmerah med državami članicami. V odgovor na to je bila ustanovljena skupna kmetijska politika (SKP) za uskladitev kmetijskih praks, stabilizacijo trgov in zagotovitev poštene konkurence med državami članicami EU.

4. Skrbništvo okolja

Sčasoma so začele postajati pomembnejše skrbi glede vpliva kmetijstva na okolje. Erozija tal, onesnaževanje vode, krčenje gozdov in izguba biotske raznovrstnosti so postali pereča vprašanja, ki so zahtevala predpise za spodbujanje trajnostnih kmetijskih praks. Ti predpisi so bili ključnega pomena za varovanje okolja in naravnih virov, hkrati pa so ohranjali stabilno oskrbo s hrano.

5. Globalizacija in trgovinski sporazumi

Ko se je EU bolj vključevala na svetovni trg, so se morali predpisi razvijati, da bi obravnavali kompleksnost mednarodne trgovine. Usklajevanje z mednarodnimi standardi in potreba po zaščiti izdelkov EU na svetovnem trgu sta spodbudili razvoj predpisov, ki so bili občutljivi na dinamiko mednarodnih trgovinskih sporazumov.

6. Tehnološki napredek

Pojav najsodobnejših tehnologij, kot so gensko spremenjeni organizmi (GSO) in precizno kmetijstvo, je zahteval prilagoditev predpisov, da bi zagotovili odgovorno in etično uporabo. Predpisi so imeli ključno vlogo pri nadzoru uvajanja in uporabe teh inovacij, zagotavljanju njihove varnosti, preglednosti in etične uporabe v evropskem kmetijstvu.

7. Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje

Zaradi naraščajoče grožnje podnebnih sprememb se je treba osredotočiti na kmetijske predpise, ki so prilagojeni podnebju. Ker se je EU zavezala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in prilagajanju spreminjajočemu se podnebju, so bili predpisi posodobljeni, da bi spodbujali trajnostne prakse, ki obravnavajo okoljske izzive in hkrati zagotavljajo prehransko varnost.

8. Gradnja zaupanja potrošnikov in sledljivosti

Naraščajoča zaskrbljenost glede varnosti in preglednosti hrane je spodbudila EU k uveljavljanju predpisov, ki zagotavljajo sledljivost in odgovornost v celotni prehranski verigi. Ti ukrepi so bili bistveni za ponovno vzpostavitev in ohranitev zaupanja potrošnikov v živilske izdelke, ki so jih uživali.

Dejansko so ti ključni dogodki in pereča vprašanja igrala osrednjo vlogo pri oblikovanju in izpopolnjevanju kmetijskih predpisov v Evropski uniji. Poleg zagotavljanja varnosti hrane, okoljske trajnosti in gospodarske pravičnosti so delovali kot katalizatorji za spodbujanje inovacij in omogočanje potrebnih prilagoditev za reševanje nenehno spreminjajočih se svetovnih izzivov, s katerimi se sooča kmetijstvo.

Učinkoviti kmetijski predpisi EU

Evropska unija je uvedla številne kmetijske predpise za zagotovitev varnosti, trajnosti in pravičnosti v panogi. Te kmetijske politike zajemajo širok spekter področij, kot so kakovost hrane, sledljivost, trgovina, promocija, biotska raznovrstnost, podnebne spremembe, razvoj podeželja in drugo.

Poleg tega si EU prizadeva podpirati svoje kmete in jim pomagati pri soočanju z izzivi in priložnostmi svetovnega trga, hkrati pa zagotavlja visoke standarde dobrobiti živali, varstva okolja in javnega zdravja.

Kmetijske politike EU temeljijo na sklopih zakonov in pravil, o katerih se dogovorijo institucije EU in jih izvajajo nacionalni in lokalni organi. EU spremlja tudi, kako se ti zakoni uporabljajo, ter ocenjuje njihovo učinkovitost in vpliv. Tukaj je seznam nekaterih vplivnih kmetijskih predpisov v Evropski uniji:

1. Skupna kmetijska politika (SKP)

Skupna kmetijska politika (SKP) je politika Evropske unije na področju kmetijstva in razvoja podeželja. Njen cilj je podpirati kmete, zagotavljati prehransko varnost, varovati okolje in spodbujati vitalnost podeželja. Je ena najpomembnejših in najkontroverznejših kmetijskih politik na svetu.

SKP je bila od svoje ustanovitve leta 1962 večkrat reformirana, zadnja reforma pa je začela veljati leta 2023. Služila je tudi kot merilo za kmetijske politike po vsem svetu.

Poleg tega ima SKP devet specifičnih ciljev, ki odražajo njene gospodarske, socialne in okoljske razsežnosti. To so:

• Zagotovite pravičen dohodek za kmete
• Povečanje konkurenčnosti in izboljšanje tržne usmerjenosti
• Izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi
• Prispevek k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje
• Spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov
• Ohranite naravo in pokrajino
• Privabiti mlade kmete in olajšati razvoj podjetij na podeželju
• Spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželju
• Izboljšanje prehranske varnosti, kakovosti hrane in varnosti hrane

Katere so glavne značilnosti SKP?

SKP se financira iz proračuna EU, ki SKP nameni približno 351 TP3T skupne porabe. Leta 2023 je proračun SKP znašal približno 40 milijard evrov. SKP se izvaja z nacionalnimi ali regionalnimi strateškimi načrti SKP, ki določajo, kako bo vsaka država članica ali regija dosegla cilje EU.

SKP je sestavljena iz dveh stebrov: neposrednih plačil in razvoja podeželja, njen vpliv pa je mogoče videti na praktičnih primerih.

1. Neposredna plačila kmetom: SKP zagotavlja neposredna plačila kmetom in jim zagotavlja stabilen dohodek. Denar daje približno 10 milijonom kmetov v EU, ki vsako leto pridelajo hrano v vrednosti približno 400 milijard evrov. Podpira tudi podjetja, ki se ukvarjajo s hrano, na primer s proizvodnjo sira ali kruha.

Ta podjetja zaposlujejo približno 44 milijonov ljudi in vsako leto prispevajo k gospodarstvu približno 750 milijard evrov. Kmetom pomagajo prodajati hrano v drugih državah in zagotavljajo, da zanjo dobijo pošteno ceno. Poleg tega ta podpora pomaga ohranjati kmetijsko proizvodnjo in zagotavljati prehransko varnost.

2. Razvoj podeželja: SKP vlaga v razvoj podeželja, s poudarkom na infrastrukturi, inovacijah in ustvarjanju delovnih mest. To se kaže v projektih, kot sta gradnja podeželskih cest in spodbujanje kmečkega turizma.

Poleg tega zagotavlja, da imajo ljudje, ki živijo na podeželju, dobro življenje. Pomaga jim, da ostanejo na podeželju, in podpira stvari, kot so šole, ceste in internet. Prav tako pomaga ohranjati lepo in raznoliko podeželje z različnimi vrstami kmetij in živali. SKP podpira ljudi, ki se na podeželju borijo za izobraževanje ali potrebujejo več izobrazbe.

Poleg tega SKP ureja sklop pravil in predpisov, ki zajemajo različne vidike kmetijske proizvodnje, trgovine in trgov. Ta vključujejo:

• Cenovna intervencija: EU pomaga kmetom tako, da odkupuje dodatno pšenico, ko je je preveč, določa omejitve glede količine riža, ki ga je mogoče uvesti iz drugih držav, in zagotavlja, da cene krompirja in paradižnika ostanejo stabilne.
• Tržni ukrepi: EU ima različna pravila za zagotavljanje dobrega delovanja kmetijskih trgov. Na primer, imajo pravila, ki določajo, kako kakovostna morajo biti jabolka in sir, preden se lahko prodajajo. Prav tako spodbujajo ljudi k nakupu evropskega korenja in mleka ter spremljajo, koliko so ljudje pripravljeni plačati za govedino in svinjino.
• Dobavna veriga agroživilske industrije: EU želi zagotoviti, da se s kmeti pravično ravna, ko njihovi proizvodi gredo predelovalcem, trgovinam in kupcem. Želijo si, da bi vsi sodelovali, tako kot kmetje in trgovine z živili, ki se dogovorijo o pošteni ceni jagod. Prav tako si želijo, da bi bila dobavna veriga odprta in da bi si ljudje izmenjevali informacije, tako kot kmet trgovini pove, koliko buč prihaja.
• Trajnost: EU si želi, da bi bilo kmetijstvo dobro za okolje, živali in zdravje ljudi. Zagotavljajo, da kmetje upoštevajo pravila za te stvari, kot je na primer neuporaba škodljivih kemikalij na pridelkih ali slabo ravnanje z živalmi. Kmetje, ki gredo dlje od predvidenega, lahko prejmejo dodaten denar, na primer bonus za sajenje dreves na svoji zemlji. EU pomaga tudi pri raziskavah in poučevanju, na primer tako, da kmetom pokaže nove načine gojenja pridelkov, ne da bi pri tem škodovali okolju.

CAP ima nekaj novih pravil

Skupna kmetijska politika (SKP) je kot načrt, ki pomaga kmetom in podeželskemu prebivalstvu v EU. Zagotavlja, da imamo dovolj dobre hrane, hkrati pa skrbi za naš planet. Leta 2023 je SKP dobila nekaj novih pravil.

Prav tako podpira raziskave in inovacije za boljše in učinkovitejše kmetijstvo. SKP se spreminja, da bi kmetijstvo postalo bolj trajnostno in da bi podprla evropski zeleni dogovor, ki je načrt za zeleno in zdravo Evropo do leta 2050. Nekatere spremembe vključujejo:

• Višje zelene ambicijeVsaka država mora s svojim načrtom SKP storiti več za okolje in podnebje ter se prilagoditi novi zakonodaji EU na teh področjih.
• Več denarja za zelene ukrepeVsaka država mora porabiti vsaj 251 TP300 svojih sredstev iz SKP za stvari, ki pomagajo naravi in podnebju, kot sta ekološko kmetijstvo ali agrogozdarenje.
• Nova zelena pravilaVsaka država mora upoštevati nova pravila, da bi bilo kmetijstvo bolj okolju prijazno, kot sta kolobarjenje in dobrobit živali.
• Večja podpora ekološkemu kmetijstvuSKP zagotavlja več denarja in svetovanja kmetom, ki želijo preiti na ekološko kmetovanje ali preiti s konvencionalnega kmetovanja, s ciljem, da bi do leta 2030 251 t3 t ekoloških kmetijskih zemljišč v EU.

SKP je ključna politika za hrano, naravo in ljudi v EU. Spreminja se, da bi se spopadla z novimi izzivi in priložnostmi v kmetijstvu in na podeželju, ter pomaga Evropi, da postane bolj zelena in zdrava.

2. Strategija od kmetije do vilic

Strategija »od vil do vilic«, sestavni del evropskega zelenega dogovora, je vizionarski načrt, zasnovan za preoblikovanje evropskega prehranskega sistema in doseganje podnebju prijaznejše Evrope do leta 2050. Ta strategija si postavlja velike cilje za uporabo manj kemikalij na kmetijah, več ekološkega kmetovanja in manj odpadne hrane. Je kot zemljevid za bolj trajnostno kmetijstvo v EU.

Strategija od vil do vilic razume, da hrana in kmetijstvo vplivata na naše zdravje, okolje in denar. Želi ljudem olajšati izbiro zdrave in okolju prijazne hrane, hkrati pa ohraniti njeno cenovno dostopnost in zagotoviti, da je hrane dovolj za vse. Nekateri cilji strategije od vil do vilic so:

• Do leta 2030 prepoloviti uporabo škodljivih pesticidov.
• Do leta 2030 zmanjšati količino odpadnih hranil za vsaj polovico, ne da bi pri tem škodovali tlom.
• Do leta 2030 uporabite 20% manj gnojil.
• Do leta 2030 doseči, da 251 t/3 t kmetijskih zemljišč uporablja ekološke metode.
• Do leta 2030 prodati 50% manj antibiotikov za rejne živali.
• Do leta 2030 zavreči 25% manj hrane v trgovinah in domovih.
• Izboljšati način ravnanja z živalmi in njihovega označevanja.

Strategija »od vil do vilic« ni namenjena le EU; pomembna je tudi za izboljšanje prehranskih sistemov po vsem svetu. EU bo svoje ideje in standarde delila prek trgovine in sodelovanja. Kmetom, ribičem in proizvajalcem hrane bo pomagala tudi z nasveti, denarjem in novimi idejami pri soočanju s spremembami in priložnostmi.

Strategija »od vil do vilic« je velik in ambiciozen načrt, ki zahteva sodelovanje vseh v prehranski verigi, od kmetij do vašega krožnika. To je priložnost, da okrepimo in izboljšamo živilsko industrijo EU, hkrati pa naredimo svet bolj zdrav in zelen.

3. Uredba o pesticidih

Pesticidi so kemikalije, ki se uporabljajo za zaustavitev ali uničevanje škodljivcev, ki lahko škodujejo rastlinam, živalim ali ljudem. Lahko so koristni za kmetijstvo, če pa se ne uporabljajo pravilno, so lahko nevarni za zdravje in okolje. Evropska unija (EU) je zato uvedla stroge predpise, ki urejajo uporabo pesticidov v kmetijstvu.

Ta pravila temeljijo na znanosti in ideji, da je bolje biti varen, kadar obstaja možnost resne škode. Pravila EU o pesticidih zajemajo tri glavne stvari: odobritev aktivnih snovi, avtorizacijo fitofarmacevtskih sredstev in najvišje dovoljene vrednosti ostankov (MRL) pesticidov v hrani in krmi.

1. Odobritev aktivnih snovi: Najprej preverijo varnost sestavin, ki omogočajo delovanje pesticidov. To storijo, preden dovolijo njihovo uporabo v izdelkih. Ta varnostni pregled opravi določena država EU s pomočjo drugih in strokovnjakov.

Medtem je EU odobrila več kot 300 aktivnih snovi za uporabo v pesticidih, te odobritve pa so predmet strogih predpisov in testiranj, ki zagotavljajo njihovo varnost. Te sestavine običajno odobrijo za približno 10 let in lahko odobritev podaljšajo ali prekličejo na podlagi novih informacij.

2. Dovoljenje za fitofarmacevtska sredstva: Nato pregledajo izdelke, ki vsebujejo te sestavine, in se odločijo, ali se lahko uporabljajo na pridelkih. Vsaka država EU se o tem odloči na podlagi svojih posebnih pogojev, kot so vrste pridelkov, ki jih goji, in škodljivci, s katerimi se spopada. Običajno te izdelke dovoljujejo približno 10 let in lahko odločitev spremenijo na podlagi novih informacij.

3. Najvišje dovoljene vrednosti ostankov (MRL)Nazadnje določajo pravila o tem, koliko pesticidov se lahko pusti v hrani in živalski krmi. Ta pravila zagotavljajo, da ljudje ne zaužijejo preveč pesticidov, kar bi lahko bilo škodljivo. EU to skrbno preverja in določa omejitve glede na to, kako pesticidi delujejo v rastlinah in živalih.

Te omejitve veljajo za vso hrano in živalsko krmo v EU, ne glede na to, ali je proizvedena v EU ali ne. Obstaja privzeta omejitev, kadar določen pesticid ni omenjen. Poleg tega je spremljanje ostankov pesticidov v hrani s strani EU pokazalo pozitivne rezultate.

Leta 2020 so bili ostanki pesticidov, ki so presegli najvišje dovoljene ravni ostankov (MRL), najdeni v manj kot 21 TP3T vzorcev živil, testiranih v EU, kar kaže na splošno nizko raven onesnaženosti živil s pesticidi.

Zavezanost EU k zmanjšanju uporabe pesticidov

Omeniti velja, da je Evropska unija (EU) zaradi teh predpisov leta 2019 poročala o znatnem zmanjšanju uporabe pesticidov, in sicer za 352.674 ton, kar pomeni zmanjšanje za 181 t/3 ton v primerjavi z ravnmi leta 2009. To zmanjšanje kaže na zavezanost EU k zmanjšanju uporabe pesticidov kot del njenih okoljskih prizadevanj.

EU nenehno spreminja svoja pravila o pesticidih, da bi se uskladila z znanstvenimi spoznanji in željami ljudi. Leta 2023 je Odbor za okolje Evropskega parlamenta jasno povedal, da si prizadeva uporabljati pesticide na okolju prijaznejši način. Do leta 2030 želijo prepoloviti uporabo kemičnih pesticidov.

Do leta 65% nameravajo zmanjšati uporabo bolj škodljivih pesticidov. Na območjih, kot so zavarovana naravna območja, si prizadevajo za popolno opustitev uporabe kemičnih pesticidov. Poleg tega želijo olajšati in pospešiti odobritev novih, varnejših pesticidov in naravnih možnosti za kmetovanje.

Še naprej uvajajo nova pravila za zmanjšanje uporabe in tveganj pesticidov do leta 2030. Ta pravila spodbujajo uporabo manj pesticidov in iskanje alternativnih metod za zatiranje škodljivcev, kot so uporaba naravnih plenilcev, strojev, spreminjanje pridelkov in precizno kmetovanje. Hkrati pa zagotavljajo tudi, da se ljudje držijo pravil, in kmetom in potrošnikom zagotavljajo boljše informacije.

Pravila o pesticidih v EU so sicer zapletena, a zelo pomembna za kmetijstvo, varno hrano in varstvo okolja. EU želi zagotoviti, da se pesticidi uporabljajo na način, ki je varen za ljudi in okolje, hkrati pa pomaga pri kmetijstvu.

Kako vam lahko GeoPard pomaga pri novih predpisih EU?

GeoPard kmetijstvo ponuja najsodobnejše rešitve za pomoč kmetom pri usklajevanju z najnovejšimi kmetijskimi predpisi EU. Tukaj so storitve, ki jih ponuja GeoPard, in kako lahko pomagajo kmetom pri prilagajanju in izpolnjevanju predpisov EU:

1. Satelitsko spremljanje:

GeoPard uporablja visoko ločljivost satelitske posnetke za spremljanje ključne vidike kmetijstva, vključno z rastjo pridelkov, zdravjem tal, izrabo vode in sekvestracijo ogljika. Ti vpogledi kmetom omogočajo optimizacijo dodelitve virov, zmanjšanje vpliva na okolje in dokazovanje skladnosti s predpisi EU.

Z izvajanjem priporočil, ki temeljijo na podatkih, lahko kmetje dostopajo do subvencij in spodbud, ki jih zagotavlja EU in spodbujajo trajnostne in okolju prijazne kmetijske prakse.

2. Precizno kmetijstvo:

Združuje satelitske podatke s senzorji na terenu, vremenskimi napovedmi in agronomskimi modeli, da bi zagotovil natančna priporočila glede gnojenja, namakanja, zatiranja škodljivcev in žetve.

Ta natančnost omogoča kmetom, da povečajo tako pridelek kot kakovost, hkrati pa izboljšajo splošno dobičkonosnost. Z uskladitvijo s predpisi EU prek učinkovite rabe virov in manjšega vpliva na okolje lahko kmetje prispevajo k trajnostnim in skladnim kmetijskim praksam.

3. Analiza podatkov:

Storitve analize podatkov podjetja GeoPard so ključne v kontekstu predpisov EU. Celovita analiza satelitskih in senzorskih podatkov, ki jo izvaja podjetje, kmetom zagotavlja uporabne vpoglede, vključno z ocenami uspešnosti pridelkov, primerjalno analizo, oceno tveganja in preverjanjem skladnosti.

Ta pristop, ki temelji na podatkih, omogoča izboljšano odločanje, natančno načrtovanje in poenostavljene postopke poročanja, s čimer zagotavlja, da kmetje delujejo v skladu s kmetijskimi standardi EU in učinkovito dokazujejo svojo zavezanost trajnostnemu razvoju.

Nedavni kmetijski predpisi EU zajemajo več ključnih strategij, vključno s strategijo »od vil do vilic«, strategijo za biotsko raznovrstnost in podnebno zakonodajo. Ti predpisi so zasnovani za spodbujanje trajnostnih, odpornih in pravičnih kmetijskih praks.

Kmetje se soočajo z izzivi in priložnostmi za uvedbo trajnostnih metod kmetovanja, zmanjšanje vplivov na okolje in spoštovanje industrijskih standardov, hkrati pa dostopajo do podpore EU.

GeoPard lahko služi kot strateški partner kmetom, saj jim zagotavlja orodja in strokovno znanje, potrebno za soočanje s temi izzivi in izkoriščanje priložnosti, ki jih ponujajo novi predpisi EU. Z uporabo GeoPardovega satelitskega spremljanja, preciznega kmetovanja in storitve analize podatkov, kmetje lahko:

• Optimizirajte porabo virov, zmanjšajte porabo pesticidov, gnojil in vode.
• Povečati potencial sekvestracije ogljika z izboljšanim zdravjem tal in diverzificirano pridelavo poljščin.
• Zagotovite dobrobit živali z zgodnjim odkrivanjem bolezni in stresa ter vzdrževanjem optimalnih pogojev.
• Izboljšajte kakovost in varnost hrane s spremljanjem in sledenjem proizvodov od kmetije do mize potrošnika.
• Do subvencij in spodbud EU dostopajte z dokazovanjem skladnosti s predpisi in dokumentiranjem okoljske uspešnosti.
• Povečajte konkurenčnost in dobičkonosnost z optimizacijo vložkov, rezultatov in operativne učinkovitosti.

GeoPard ni le ponudnik storitev; je predan partner kmetom, ki si prizadevajo za uskladitev z novimi kmetijskimi predpisi EU, spodbujajo trajnost, odpornost in pravičnost.

Več kmetijskih predpisov EU, ki jih morate poznati

Poleg primarnih predpisov je tukaj še nekaj pravil in smernic, ki igrajo ključno vlogo pri oblikovanju trajnostnega in okolju prijaznega kmetijstva. Ti dodatni predpisi, čeprav morda manj znani, so sestavni del zavezanosti EU k odgovornemu kmetijstvu, varstvu okolja in dobremu počutju njenih državljanov.

4. Predpisi o ekološkem kmetovanju

Predpisi o ekološkem kmetovanju v EU so ključnega pomena za zagotavljanje pristnosti in kakovosti ekoloških proizvodov. Ti predpisi določajo stroge standarde za ekološko certificiranje, metode pridelave in označevanje.

Ekološko kmetovanje v EU se drži načel, ki spodbujajo zdravje tal, biotsko raznovrstnost in izogibanje sintetičnim kemikalijam. To ima za posledico ekološke proizvode, ki izpolnjujejo visokokakovostne in etične standarde.

5. Standardi dobrobiti živali

Dobrobit živali v kmetijstvu je prednostna naloga EU. Celoviti predpisi določajo, kako je treba živino vzrejati, namestiti in prevažati, z jasnim ciljem zagotavljanja humanega ravnanja.

Ti standardi upoštevajo potrebe živali, kot so zadosten prostor, ustrezna krma in ukrepi za zmanjšanje stresa. Predpisi obravnavajo tudi vprašanja, kot sta prenatrpanost in nehumane prakse prevoza.

6. Gensko spremenjeni organizmi (GSO)

EU vzdržuje strog nadzor nad uporabo in sproščanjem gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu. GSO pridelki gredo skozi strog postopek odobritve, s poudarkom na njihovi varnosti in sledljivosti.

EU uveljavlja tudi stroge zahteve glede označevanja izdelkov, ki vsebujejo GSO, s čimer zagotavlja, da imajo potrošniki informacije, potrebne za sprejemanje premišljenih odločitev.

7. Kakovost vode in nadzor onesnaževanja

Za zaščito kakovosti vode in nadzor onesnaževanja, ki izhaja iz kmetijskih dejavnosti, je EU sprejela predpise. Ti ukrepi vključujejo preprečevanje odtekanja hranil, ki lahko onesnaži vodna telesa in škoduje vodnim ekosistemom.

Kmetje morajo upoštevati najboljše prakse, kot so odgovorno gnojenje, učinkovito namakanje in ustrezno ravnanje z odpadki, da bi ublažili svoj vpliv na kakovost vode.

8. Označevanje in sledljivost živil

EU zahteva jasno in natančno označevanje živil, da bi potrošnikom omogočila dostop do informacij o izvoru, sestavinah in hranilni vrednosti živil.

Vzpostavljeni so tudi ukrepi za sledljivost, ki zagotavljajo učinkovito sledenje dobavni verigi v primeru odpoklica izdelkov ali varnostnih pomislekov. Ta preglednost povečuje varnost hrane in odgovornost.

9. Ukrepi za podnebne spremembe

Za boj proti podnebnim spremembam je EU uvedla različne predpise in programe za spodbujanje podnebju prijaznega kmetijstva.

Namen teh predpisov je zmanjšati emisije toplogrednih plinov iz kmetijskih praks s spodbujanjem uporabe obnovljivih virov energije, izvajanjem tehnik vezave ogljika in spodbujanjem praks trajnostnega upravljanja zemljišč.

10. Predpisi o ribištvu in akvakulturi

EU uveljavlja predpise za trajnostne ribolovne in akvakulturne prakse. Uveljavljajo se lovne kvote in ohranitveni ukrepi za zaščito morskih ekosistemov in zagotavljanje dolgoročne sposobnosti preživetja ribiške in akvakulturne industrije. Ti predpisi so ključnega pomena za ohranjanje vodne biotske raznovrstnosti.

11. Predpisi o gospodarjenju z gozdovi

Trajnostne gozdarske prakse so bistvene za ohranjanje okolja. Predpisi EU na tem področju spodbujajo pogozdovanje, ohranjanje biotske raznovrstnosti in odgovorno sečnjo lesa.

Ti ukrepi vzpostavljajo ravnovesje med gospodarskimi koristmi gozdarske industrije in ohranjanjem gozdnih ekosistemov.

12. Predpisi o odpornosti proti protimikrobnim sredstvom

Za boj proti protimikrobni odpornosti je EU sprejela predpise, katerih cilj je zmanjšanje uporabe antibiotikov v živinoreji. Ti predpisi dajejo prednost zdravju in dobrobiti živali, hkrati pa zmanjšujejo tveganje za protimikrobno odpornost tako pri živalih kot pri ljudeh.

To so nekateri glavni kmetijski predpisi v Evropski uniji, vendar EU še naprej razvija in prilagaja svoj regulativni okvir, da bi se spopadla z nastajajočimi izzivi in spodbujala trajnosten in odgovoren kmetijski sektor.

Zaključek

Kmetijski predpisi EU zajemajo širok spekter, od standardov ekološkega kmetovanja in dobrobiti živali do nadzora nad gensko spremenjenimi organizmi, kakovosti vode in nadzora onesnaževanja. Namen teh pravil je ustvariti odgovoren, trajnosten in etičen kmetijski sektor.

Z upoštevanjem teh predpisov kmetje prispevajo k okolju prijaznim praksam, izboljšujejo varnost hrane in dostopajo do podpore EU prek subvencij in spodbud. Z GeoPard Agriculture kot partnerjem se kompleksna pot skladnosti s kmetijskimi predpisi EU spremeni v pot inovacij in rasti.

Ni le ponudnik storitev; je predan zaveznik kmetov, ki so zavezani k uskladitvi z najnovejšimi kmetijskimi predpisi EU. S partnerstvom s takim naprednim ponudnikom storitev so lahko kmetje v ospredju razvoja kmetijske industrije, spodbujajo trajnost, odpornost in pravičnost, hkrati pa zagotavljajo svojo prihodnost v okoljsko ozaveščenem svetu.